Spuščene rolete so povzročile, da jaz nisem mogla spati

Sama prihajam iz mesta in mi je življenje v stanovanju vedno ustrezalo. Ponoči se kot otrok nisem nikoli bala, ker sem imela vedno dovolj svetlobe v sobo, ki je svetila na ulici. Kasneje sem se preselila v drugo stanovanje, kjer sem si ustvarila družino. Tudi tukaj smo imeli svetle noči zaradi ulične razsvetljave. Na oknih so sicer bile montirane rolete, ampak jih nismo skoraj nikoli spuščali.

Prejšnji teden pa sem prespala pri svoji prijateljici, ki j živela v hiši na podeželju. Lahko si predstavljate, da so tam noči veliko bolj temne. No, pa ni bilo vse, ko sva šli spat, je ona spustila rolete do konca dol in jaz nisem videla popolnoma nič. Začela sem se smejati, ker mi je resnično bilo tako smešno, da se na postelji nisem niti premaknila, ker nisem videla čisto nič. Ko sem jo vprašala, kako to, da spušča rolete, saj živi na podeželju in že tako ima temne noči, je povedala, da se je tako navadila in sploh ne more spati, če so rolete dvignjene. No, jaz tokrat nisem spala, ker so bile rolete čisto dol. Prav spomnila sem se, ko sem bila majhna, če bi res mogla spati v tako temni sobi, ni čudno, da je ene otroke strah spati same, sedaj jih razumem, ker to res ni prijetno, ko ne vidiš popolnoma nič.

Razmišljala sem, če bom slučajno mogla na stranišče, saj ne bom vedela, kam naj grem, še iz postelje ne znam, sredi noči sploh ne veš, kako spiš in na kateri strani si. Njej je to normalno, ona mora imeti spuščene rolete, kajti če vidi malo svetlobe, ne more spati. Še telefon sem morala ugasniti, ker se je videla lučka. Tega pa še nisem doživela, da bi nekdo moral spati v takšni temi in imel rolete vsako noč čisto dol. Definitivno ena izmed redkih.

Senčila na otroških šolskih igriščih

Danes je čas, ko lahko marsikaj narediš, če si dober delavec, tako je tudi pri šolskih otroških igriščih, nekatere šole imajo res lepa, moderna športna igrišča in lepa senčila za počitek, nekje pa je vse zastarelo in potem si misliš, kako to ni pravično ,da nekateri otroci imajo taka  dobra igrišča, nekateri pa tako slaba. Tako sem premišljeval, ko sem svojega otroka peljal v našem kraju, ko smo živeli sedaj na igrišče in dobesedno ni bilo nikjer kakršnega koli senčila, da bi se lahko otrok usedel in počival v senci. Bil sem šokiran.

Od tam ko sem prihajal jaz, pa je bilo igrišče starejše, kot pa je bilo to, smo imeli klopce in preko senčila, da smo lahko vedno bili v senci. Ko sem malo spraševal, kdo je v tej šoli ravnatelj, mi je kar hitro postalo jasno, da šola že kar nekaj let stagnira in da ravnatelj dela po liniji najmanjšega odpora in lahko bi rekli, da ni primeren za to delo. Kajti, če si danes dober ravnatelj, se marsikaj da, tako bi točno ta igrišča, bila lahko super narejena, imela bi lahko kvalitetna senčila, to sploh ni tak problem, le človek, ki je odgovoren za to, mora poskrbeti. Danes se marsikaj da, če si iznajdljiv in dober delavec, če pa si delavec, ki stagnira in gleda tako, da samo da ima službo, potem pa je to drugo. 

No, na to igrišče midva sredi dneva ne bova več hodila, ker je prevroče in se nimaš kam skriti, ker ni nobenega senčila, ki bi bilo primerno. Bom pa definitivno to poudaril, ko se bo začelo novo šolsko leto, pa da vidim, kako dobo odgovorni odreagirali. Sem pa že sedaj 100 %, da bodo skušali problem pomesti pod preprogo, kot je v njihovi navadi, kajti drugače bi senčila športna igrišča že imela, ker so nujno potrebna.